Dvorec Dornava je eden najpomembnejših baročnih dvorcev na Slovenskem. Skupaj s predvrtom, drevoredi, parkom, vodnimi in kiparskimi elementi tvori izjemno prostorsko celoto na Ptujskem polju ob reki Pesnici.
Na prostoru današnjega dvorca je po zgodovinskih domnevah že v srednjem veku stal manjši dvor. Med zgodnjimi lastniki so bili gospodje Ptujski, pozneje pa Herbersteini. Starejši grajski kompleks je skozi stoletja doživljal spremembe, današnjo podobo pa je začel dobivati v začetku 18. stoletja.
Grofje Sauerji so po letu 1700 na posesti postavili baročni dvorec, ki predstavlja jedro današnje stavbe. Posebno pozornost so namenili reprezentančnim prostorom v nadstropju. Glavno dvorano krasijo freske z motivi Herkulove poroke in njegovih junaških del, ki jih pripisujejo slikarju Wagingerju. Velika in mala družabna soba sta bili opremljeni s poslikanimi tapetami po motivih francoskega slikarja Nicolasa Lancreta.
Po prehodu posesti v roke grofov Attems je dvorec dosegel svoj največji baročni razcvet. Med letoma 1753 in 1755 ga je dal Jožef Tadej Attems prezidati in dopolniti. Načrte za gradbena dela je pripravil stavbni mojster Jožef Hueber. Iz tega obdobja izvirajo pomembni portali, reprezentančni arhitekturni elementi ter skladna povezava stavbe z vrtom in širšo pokrajino.
Dvorec ni bil zasnovan kot samostojna stavba, temveč kot središče premišljene baročne krajinske osi.
Pred glavnim vhodom se razprostira predvrt, za dvorcem pa park, ki se iz rondoja z Neptunovim vodnjakom odpira pahljačasto v pokrajino. Pomemben del zasnove so bili drevoredi, citrusi, kiparski okras, figure pritlikavcev in filozofov ter vodni motivi.
Izhodišče simbolne osi predstavlja kip Brezmadežne, ki se navezuje tudi na grajsko kapelo. Približno kilometer in pol za dvorcem je os zaključil kip svetega Janeza Nepomuka. Širši pogled je bil usmerjen proti cerkvama na Polenšaku in v Destrniku. Zaradi razsežnosti ter povezave arhitekture, vrta in pokrajine velja dornavski kompleks za največjo baročno celoto te vrste v Sloveniji.
Leta 1820 je posest prešla v last knezov Auerspergov. Ti so ob koncu 19. stoletja veliko vlagali v vrtove in zasaditve. Za Dornavo so bili posebej značilni bogati kostanjevi drevoredi.
Med obema svetovnima vojnama je posest prevzela družina Pongratz. Po drugi svetovni vojni je kompleks najprej uporabljala vojska, pozneje pa je dobil socialno in vzgojno-varstveno namembnost. V njem so delovale ustanove, povezane z varstvom ter izobraževanjem otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju.
Del dragocene notranje opreme in stenskega okrasja so muzejski strokovnjaki pravočasno rešili ter ga prenesli v Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in Narodni muzej Slovenije. Konservatorji in restavratorji so skozi desetletja skrbeli za strehe, pročelja, kiparski okras ter raziskovanje stavbnih struktur in poslikav.
Pomemben korak pri oživljanju kompleksa je bila obnova oranžerije. Ministrstvo za kulturo je za njeno obnovo in opremo namenilo 1,2 milijona evrov. Decembra 2025 sta bila obnovljena oranžerija in baročni park predana v upravljanje lokalnemu javnemu zavodu, s čimer se odpirajo možnosti za kulturne, izobraževalne, turistične in družabne vsebine.
Fotografije: arhiv Facebook strani Dvorec Dornava. Objavljeno z dovoljenjem avtorja.