Po drugi svetovni vojni se je življenje v Dvorcu Dornava temeljito spremenilo. Nekdanja plemiška rezidenca je dobila povsem nove uporabnike in naloge, pri tem pa je izgubila velik del prvotne opreme.
Vojska v baročni palači
Pred vojno je bila posest v lasti družine Pongratz. Po letu 1945 je na območju dvorca najprej gospodarila tankovska brigada. Vojaška uporaba je pomenila velik prelom z nekdanjim značajem rezidence in je občutljive zgodovinske prostore izpostavila novim obremenitvam.
Nova socialna in vzgojna vloga
Vojski so sledile mladinske delovne brigade, pozneje pa je kompleks služil otrokom in mladostnikom z motnjami v razvoju. Dornava je tako postala pomemben kraj socialnega varstva in vzgoje. Ta del zgodovine je drugačen od baročnega obdobja, vendar je prav tako zaznamoval življenje kraja in spomin številnih ljudi.
Reševanje umetnin in stavbe
V povojnih desetletjih je bila prvotna oprema dvorca močno prizadeta. Kustosi so uspeli rešiti del pohištva in stenskega okrasja ter ga preseliti v Ptujski in Narodni muzej. Konservatorji so vzdrževali strehe in pročelja, restavrirali posamezne kiparske okrase ter pripravljali analize stavbnih struktur in poslikav.
Razumevanje tega obdobja je pomembno za prihodnjo prenovo. Dvorec ni samo spomenik 18. stoletja, ampak prostor z večplastno zgodovino, ki sega od plemiške rezidence do vojaške, vzgojne in socialne ustanove ter današnjih prizadevanj za kulturno oživitev.
